Elipsa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Elipsa (razločitev).
Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna. Elipsa je ena od stožnic.
Vsebina
Slika
Na sliki so:
- a velika polos,
- b mala polos,
- AB velika os (),
- CD mala os (),
- točke A, B, C in D so temena elipse in
- F1 ter F2 pa gorišči elipse.
Gorišči sta od središča O oddaljeni za . Če z r1 in r2 označimo razdalji od gorišč F1 in F2 do točke X na elipsi (modri črti) sta njuni dolžini r1 = a − ex in r2 = a + ex, tako da velja r1 + r2 = 2a
Parametrizacija
Če koordinatni osi sovpadata z osema elipse, je kanonična oblika enačba elipse:
parametrična oblika enačba elipse pa
Izsrednost (ekscentričnost)
Polarne koordinate
Ploščina
Obseg
kjer je E(e) popolni eliptični integral druge vrste.
Ramanujanov približek iz leta 1914:
Kvadratna forma
Če elipsa ni v središčni legi in je zavrtena, jo zapišemo s kvadratno formo:
Če forma nima člena z xy, toraj b = 0, elipsa ni zavrtena:
Če forma nima člena z x, toraj d = 0, elipsa ni premaknjena v smeri osi x:
Če forma nima člena z y, toraj e = 0, elipsa ni premaknjena v smeri osi y:
Iz te forme se izpelje zgornja kanonična oblika.
Identifikacija
Če določena kvadratna forma predstavlja elipso, preverimo tako, da koeficiente forme vstavimo v matriki:
in
Forma predstavlja elipso natanko takrat, ko velja:
pri čemer je | A | = acf + 2bde − fb2 − cd2 − ae2 in | B | = ac − b2
Središče elipse
Središče elipse je rešitev sistema enačb:
z rešitvijo
Kot vrtenja
Kot za katerega je elipsa s poljubnim središčem zavrtena je
- . Če je b = 0 je
Glej tudi
- elipsoid (trorazsežni analogon elipse)
- sferoid (elipsoid, nastal kot vrtenina)
- sploščen sferoid
- superelipsa (posplošitev elipse, katere oblika je bolj podobna kvadratu)
- hiperbola
- parabola
- Ta matematični članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna. Elipsa je ena od stožnic.
Vsebina |
Slika
Na sliki so:
- a velika polos,
- b mala polos,
- AB velika os (),
- CD mala os (),
- točke A, B, C in D so temena elipse in
- F1 ter F2 pa gorišči elipse.
Gorišči sta od središča O oddaljeni za . Če z r1 in r2 označimo razdalji od gorišč F1 in F2 do točke X na elipsi (modri črti) sta njuni dolžini r1 = a − ex in r2 = a + ex, tako da velja r1 + r2 = 2a
Parametrizacija
Če koordinatni osi sovpadata z osema elipse, je kanonična oblika enačba elipse:
parametrična oblika enačba elipse pa
Izsrednost (ekscentričnost)
Polarne koordinate
Ploščina
Obseg
kjer je E(e) popolni eliptični integral druge vrste.
Ramanujanov približek iz leta 1914:
Kvadratna forma
Če elipsa ni v središčni legi in je zavrtena, jo zapišemo s kvadratno formo:
Če forma nima člena z xy, toraj b = 0, elipsa ni zavrtena:
Če forma nima člena z x, toraj d = 0, elipsa ni premaknjena v smeri osi x:
Če forma nima člena z y, toraj e = 0, elipsa ni premaknjena v smeri osi y:
Iz te forme se izpelje zgornja kanonična oblika.
Identifikacija
Če določena kvadratna forma predstavlja elipso, preverimo tako, da koeficiente forme vstavimo v matriki:
in
Forma predstavlja elipso natanko takrat, ko velja:
pri čemer je | A | = acf + 2bde − fb2 − cd2 − ae2 in | B | = ac − b2
Središče elipse
Središče elipse je rešitev sistema enačb:
z rešitvijo
Kot vrtenja
Kot za katerega je elipsa s poljubnim središčem zavrtena je
- . Če je b = 0 je
Glej tudi
- elipsoid (trorazsežni analogon elipse)
- sferoid (elipsoid, nastal kot vrtenina)
- sploščen sferoid
- superelipsa (posplošitev elipse, katere oblika je bolj podobna kvadratu)
- hiperbola
- parabola
- Ta matematični članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.